Vse ptice
Pobili bomo vse ptice.
Vse. Vse, so rekli vrani v mraku.
In v tišini noči sem slišal,
kako nekdo v vrtu ubija moje ptice.
In vedel sem,
da bojo zdaj moja jutra
brez pesmi,
in čutil sem,
kako grabi žalost mojo dušo.
Vse. Vse ptice, so rekli.
In čutil sem,
kako plahutajo okrog mene
temne peruti
in kako me gleda izmed njih
rumeno vranje oko.
Česa iščeš, vran, sem vprašal.
Pod skorjo svoje lobanje
ne skrivam nobenih ptic.
Vse. Vse ptice.
Vse bomo pobili, je rekel.
In zbal sem se,
da mi bo neko noč
skoz temne sanje
razklal lobanjoin da bo iskal z blaznim kljunom,
če se v gnezdu mojih misli
ne skrivajo pojoče ptice.
Vse. Vse ptice, bo hropel.
Zdaj čutim povsod na svojem tilniku
rumeno vranje oko.
Moja duša je prebodena.
Moja duša je ubita ptica.
Vse. Vse bomo pobili.
Vse ptice, krakajo vrani
pod temnim nebom.
Dane Zajc (Zgornja Javoršica, Eslovenia, 1929 – Ljubljana, 2005). Poeta y escritor para la infancia. Presidente de la Asociación de Escritores eslovenos 1991–1995. Fundador de numerosas revistas de literatura. Premio Prešeren por toda su carrera 1981.